Verjeli ali ne, sem tudi jaz danes zjutraj v nočnem programu radia RSI in Vala 202 doživel svojih pet minut slave. Povabljen sem bil namreč v oddajo, kjer naj bi potekal pogovor o blogih.
Na pogovor v oddajo me je povabil Matej Korošec, ki mi je tudi pomagal pri premagovanju treme, saj je z njegovo pomočjo pogovor stekel zelo sproščeno. Še lažje pa mi je bilo, saj je poleg mene gostil v oddaji tudi mojo prijateljico, ki jo vsi dobro poznate, kot najboljšo blogerko Lucijo. Priznati moram, da sem bil zelo skeptičen, a bi se odzval povabilu, ali ne. S tem, ko enkrat stopiš v eter, kjer te sliši cela Slovenija odkriješ del svoje anonimnosti. Sicer pa anonimnost, ki jo imam ne morem vedno obdržati, saj prej kot slej, imam namen vsej Sloveniji povedati:« Ej, to sem jaz!« Kdaj bo ta dan D? Še ne vem.
V oddaji, ki jo je odlično vodil Matej Korošec smo govorili o začetkih mojega bloganja ,o pomenu bloganja. Predvsem sem v oddaji poudaril to, da pogrešam blogerje na lokalnem področju celotne Slovenije, ker sem menja, da bi lahko lokalni blogerji pripomogli k večji informiranosti iz lokalnega področja, kar ne pokrijejo ostali mediji, kot so tv, radio in časopisi. Tako kot je v Mežici, kjer nimamo svojega radia in ne svojega časopisa. Imamo le občinsko glasilo, ki pa izide bolj poredko.
S svojim lokalnim pisanjem pa bi morda tako kot v Mežici, še bolj pripomogli k boljšemu in hitrejšemu razvoju svojega kraja.
Ognjeni krst sem preživel in moram povedati, da tiste tri ure prijetnega klepetanja v etru, kjer te lahko sliši celotna Slovenija, je tako hitro menilo, da bi lahko rekel :« Just do it one more time.«
just meandered in….
Gotta love google, very neat stuff. Thanks….