ODA MEŽICI
O jaz Mežica turistična včasih sem bila,
prelepa smučišča sem imela,
ko sem turiste gostila.
Oh, turisti moji dragi, kje ste zdaj?
Na vas še nisem pozabila,
vabim vas v podzemni raj.
O JAZ POGREŠAM VAS…
Včasih ste mi denarce nosili,
zdaj pa pajčevina v blagajni mi leži.
Solza mi po licih je kanila,
moj preslavni bazen z grafiti napolnila.
Plavalci kam ste se skrili,
so vas Perkmandelci napodili?
O JAZ POGREŠAM VAS…
Zdaj zapufana sem vsa,
zaradi narodnega doma.
Še kiklco prodala bom,
da pufe poravnala bom.
Kje zdaj ste kulturni občani?
Včasih v kino smo hodili,
se filmov veselili.
Zdaj nov narodni dom tam stoji,
tudi predstav več ni,
še » prasica debela » je zbolela
in Mežica spet ne bo zaživela.
O JAZ POGREŠAM VAS…
Včasih smo na veselice hodili,
se ob kresovih veselili
in dobro kapljico popili.
O JAZ POGREŠAM VAS…
Sem propadla Mežica vsa,
brez kančka upanja,
da bom nekoč spet porihtana.
Kje zdaj je vse to, kar je nekoč bilo – JAZ POGREŠAM VSE TO !
MEŽIČAR
KOMENTARJI